VARNOST NA INTERNETU
VARNO NAKUPOVANJE V SPLETNIH TRGOVINAH
Ste kdaj pomislili, koliko nevarnosti preži na vaš računalnik, ko ga vklopite? Naravnost proti vam od trenutka vklopa drvijo razni črvi, ki jih, ko vas zadenejo, ne morete ustaviti. Izza hrbta, če ste malo neprevidni pri odpiranju spletnih strani ali vaših dokumentov, vas zlahka premagajo virusi. Tukaj so tudi trojanski konji, ki jih, običajno zapakirane v privlačno in zaupanja vredno pošiljko, z veseljem odpremo. Kar spomnite se, kako preklinjate, ko odprete poštni predal in se ven usuje kup prazne slame. Če vas do sedaj še nihče ni uspel prepričati, da kupite stvar, ki jo nujno ne potrebujete, imate veliko srečo. Srečo imate mogoče tudi zato, da ste »mala riba« in nezanimivi za tiste frajerje, ki obvladajo računalnike »u nulo« - v mislih imam seveda hekerje. A bo dovolj? Smo vas prepričali, da si preberete našo nalogo o tem, kako so trpinčeni naši ubogi elektronski možgančki in kako jim lahko pomagamo, da bodo lažje prenašali tegobe vsakdanjega življenja.
Pa da se še predstavimo:
Smo študentke študija na daljavo na Visoki poslovni šoli Doba Maribor in pri predmetu Elektronsko poslovanje smo se odločile spopasti z nadležnim virtualnim mrčesom, ki nas lahko prikrajša za marsikatero urico spanja. V seminarski nalogi Varno nakupovanje v spletnih trgovinah, smo se poleg predstavitve vseh nevarnosti in kako se pred njimi ubranimo, posvetile tudi spletnemu nakupovanju, s katerim se vse članice kot prave računalniške zagnanke in tipične ženske tudi dokaj redno srečujemo. V nadaljevanju vam predstavljamo kratek povzetek naše naloge in upamo, da boste v njem našli kakšno preventivno zdravilo za vaš računalnik, ki vam bo za vašo skrb zelo hvaležen.
Cilj naše seminarske naloge je opredeliti e-poslovanje in opozoriti na nevarnosti, ki prežijo pri elektronskem poslovanju preko interneta, raziskati, kako pomembna je varnost pri elektronskem poslovanju, kako se zaščititi pred krajo podatkov in predstaviti lastne izkušnje z varnostjo spletnega nakupovanja. Teoretični del o varnosti in nevarnostih e-poslovanja bomo obdelali s študijem pisane literature in elektronskih virov. V nadaljevanju pa bomo na konkretnem primeru, to je individualno spletno nakupovanje, predstavili in opisali, kako spletne trgovine poskrbijo za varno e-poslovanje in zaščito podatkov kupcev. Obenem bomo iz lastnih izkušenj ugotovili, kako kupci sami poskrbimo za varnost naših osebnih podatkov in preprečevanje morebitnih zlorab.
E-poslovanje pomeni elektronsko izmenjavo podatkov (informacijske tokove) med podjetji, posamezniki in državno upravo; vsebine e-poslovanja so skoraj neomejene in vključujejo vse poslovne aktivnosti, ki se med navedenimi udeleženci pojavljajo.
Poznamo več vrst e-poslovanja, ki na vsakega posameznika vpliva drugače. Poleg prednosti (večja udobnost, ponudba in učinkovitost, nižje cene) obstajajo v e-poslovanju posameznika tudi slabosti, predvsem možnost prevar in ogrožanje zasebnosti.
Pri e-poslovanju, v katerega je vključeno spletno nakupovanje, se mnogokrat srečamo z različnimi računalniškimi kodami, kot so:
*računalniški virusi
*računalniški črvi
*trojanski konj
*neželena e-pošta
*e-prevare
*računalniški hrošči in
*srečujemo se tudi z vdori in hekerji
V Sloveniji e-poslovanje določa zakon (ZEPEP), katerega bistvo je, da elektronskemu podpisu daje enako veljavo kot jo ima lastnoročni podpis. Ureja tudi načelo varstva osebnih podatkov in potrošnikov. Kakovostni in zanesljivi zaščitni sistemi v podjetjih so za varovanje naših podatkov ključnega pomena.
Tudi sami moramo zaščititi svoj računalnik z ustreznimi zaščitnimi programi, če je potrebno, tudi s požarnim zidom, šifriranjem in e-podpisom.
Kadar se odločamo za nakup preko spleta, je najpomembnejše, da preverimo ponudnika in si zagotovimo osnovno znanje o zagotavljanju varnosti pri e-plačevanju. Prodajalec mora biti posebej pazljiv pri izbiri plačilnega sistema. Kupcu mora ponuditi varno trgovsko storitev, ta pa mora oceniti njeno primernost glede na svoje varnostne zahteve.
Za kupca, ki bo pred nakupom pozoren na sumljive elemente v elektronskem poštnem sporočilu oziroma na spletni strani, bo spletno nakupovanje precej bolj varno (http://varnostnaspletu.si).
Pri izbiri potrebnih gesel moramo biti previdni, da izbiramo takšna gesla, ki jih druge osebe ne bodo mogle prepoznati. Vedno se izogibamo imenom in rojstnim datum. Takoj po opravljeni transakciji zapremo okna, še posebej če smo uporabljali javni računalnik.
Na koncu naloge smo članice skupine 7 predstavile lastne izkušnje spletnega nakupovanja ter mnenje o varnosti prenosa podatkov.
Vprašanja za skupino 7 od skupine 8.
OdgovoriIzbrišiDatum: 25.5.2009
Pozdravljeni v skupini sedem.
Kot je zapisano v navodilih je potrebno zastaviti dva vprašanja v zvezi z vašo seminarsko nalogo.
Vaša naloga, ki je vredna pohvale in tudi visoke ocene, obravnava varnost spletnega nakupa in tudi praktičnost uporabe orodij spletnega nakupovanja, ki postaja prihodnost prodaje in nakupovanja od doma.
Vsekakor je varnost takšnega načina poslovanja, kar se tiče dajanja osebnih podatkov, vprašljiva, saj lahko nekdo na drugi strani naše podatke, izkorišča za nelegalne namene.
Vprašanje se nanaša na vaše razmišljanje o varnosti spletnega nakupovanja, kako je to urejeno v Sloveniji in pa drugo, kako širiti oziroma vzpodbujati spletno nakupovanje.
Lep pozdrav
Skupina 8 – David, Friderik
Pozdravljena skupina 8.
OdgovoriIzbrišiNa vaše vprašanje bomo odgovorili v kratkem.
Hvala,
lep pozdrav
Adela Povalej (skupina 7).
Pozdravljeni, skupina 8!
OdgovoriIzbrišiPrilagamo odgovora na vaši vprašanji.
O e-varnosti v Sloveniji:
Spletno nakupovanje se vse bolj širi, prav tako je vedno boljše poskrbljeno tudi za varnost, za katero poskrbijo običajno že podjetja, ki poslujejo preko interneta. Pravno varnost v Sloveniji ureja Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). Je pa seveda daleč najboljše, da sami pravočasno in dobro poskrbimo za svojo varnost. Preverimo, s kom poslujemo, zaščitimo svoj računalnik, plačujmo preko varnih povezav in močnih gesel in ne dajajmo po nepotrebnem preveč podatkov o sebi. Poslovanje preko interneta vsekakor postaja pomemben del našega vsakdana in nemogoče se mu bo v prihodnosti izogniti. Zato bo tudi znanje o varnosti e-poslovanja postalo nujno potrebno.
V skupini smo mnenja, da bi spletno nakupovanje širili oziroma vzpodbujali na način reklame po drugih spletnih straneh, časopisih, poštnih nabiralnikih in kot e-poštna sporočila uporabnikom določenih spletnih strani. Od konkurence bi se ločili po posebnostih, po katerih bi bila spletna ponudba drugačna od drugih. Spletno nakupovanje bi širili pri že znanih, obstoječih in tržno močnih podjetjih, s katerimi bi sklenili pogodbo o večji dobavi določenega blaga. Najbolje je oglaševati z različnimi oblikami oglaševanja. Tako s klasičnimi kot sta radio in časopis, kakor tudi z oglaševanjem v elektronskih medijih. Ena izmed možnosti je tudi oglaševanje in promocija s spletnimi imeniki in iskalniki. Iskalnik je programska oprema, ki je postavljena na določenih strežnikih svetovnega spleta z namenom indeksiranja naslovov spletnih strani na podlagi identificirane vsebine. Spletno nakupovanje lahko vzpodbujamo tudi z vedno novimi in zanimivimi ponudbami. Vseskozi pa je pomembno, da spremljalo naše kupce in njihove želje. To najlažje storimo z anketami, ki so najboljši pokazatelj, kaj potencialni kupci želijo, kaj je zanje dobro, kaj pogrešajo, kaj je tisto, kar pričakujejo. Tudi promoviranje in oglaševanje izdelkov in storitev je na spletu lahko enostavno opravilo, vendar moramo vedeti katero je tisto najbolj ustrezno orodje, ki vam je lahko v pomoč za boljšo povezavo s potencialnimi strankami. Eden izmed pogostih načinov za privabljanje potencialnih kupcev je oglaševanje s pasicami (bannerji). Pomembno je da pasice izstopajo, da privabijo s svojo pestro in zanimivo obliko. Ko enkrat kliknemo na pasico je lažje najti določene podatke, katere smo mogoče prej iskali in jih nismo našli.
Upamo, da ste v naših odgovorih našli kakšno koristno informacijo in vam želimo še naprej uspešen študij.
Lep pozdrav,
skupina 7
Hvala skupini 7 za odgovore.
OdgovoriIzbrišilp
Friderik